Sanskrt za začetnike

Verjetno lahko na vsaki uri joge slišiš nekaj novih izrazov v jeziku, ki ti je bil do sedaj neznan – Sanskrt. V njem so napisani vsi tradicionalni jogijski teksti, zato ga uporabljamo, kadar je govora o jogi. Učitelji joge se ga poslužujemo pri poimenovanju položajev ali drugih elementov vadbe. Bodi brez skrbi, saj nihče od tebe ne pričakuje, da poznaš ta jezik, ki se mimogrede danes uporablja samo še v določenih templjih. Sčasom ti bodo poimenovanja položajev zlezla pod kožo.

Da ne boš na svoji prvi vadbi v zadregi ob prvi besedi, ki je ne razumeš, je v tej objavi razloženih nekaj najbolj pogostih in osnovnih izrazov.

Asana

Asana je položaj telesa. Vsi jogijski položaji imajo v sanskrtu končnico asana, prvi del poimenovanja pa nam pove, čemu je položaj podoben. Dva položaja, ki sta zagotovo del vsake vadbe sta: 

Shavasana

Shavasana je poimenovanje jogijskega položaja (asane), pri katerem ležimo na hrbtu. V prevodu shava pomeni truplo – v tem položaju se lahko sprostimo do te mere, da naše telo izgleda mrtvo, saj se tudi dih popolnoma umiri. Je položaj, v katerem (simbolično) spustimo svoje telo in se združimo s svojim bistvom. Velikokrat v tem položaju začnemo vadbo joge, zagotovo pa jo s shavasano zaključimo. 

Sukhasana

Sukhasana je položaj za meditacijo, kjer sedimo s prekrižanimi nogami in poravnanim hrbtom. Sukham pomeni enostavno, udobno. Ali turški sed, po domače.

Pranayama

Pranayama je poimenovanje za vse dihalne tehnike. Prana je naša vitalna življenjska energija, yama pa pomeni razširitev, v nekaterih primerih tudi kontrola. Gre torej za kontrolo prane, kar počnemo z dihanjem. Z regulacijo diha lahko na tak način zavestno vplivamo na svojo energijo – nekatere pranayame nas poživljajo, druge nam pomagajo, da se umirimo.

Namaste

Namaste je poklon, ki zaključi vadbo joge. Najprej ga izreče učitelj, nato še vsi prisotni. Lahko bi ga prevedli kot “božanstvo v meni se priklanja božanstvu v tebi”. Opominja nas, da smo vsi del božanskega in da navidezna hierarhija med učiteljem in učenci v resnici ne obstaja. S tem poklonom se na koncu vadbe zahvalimo eden drugemu in si izkažemo medsebojno spoštovanje.

Moje ime je Špela. Z jogo sem se prvič srečala leta 2015. Zadnjih nekaj let se izobražujem na področju joge in ajurvede, na vadbah, ki jih vodim, pa prepletam znanje obeh. Ljudem želim približati jogo kot nekaj preprostega, dostopnega in uporabnega ter jih opremiti z orodji za samostojno raziskovanje svojega bistva.