Kaj je ashtanga vinyasa joga?

Ashtanga vinyasa je stil joge, ki se je razvil v 20. stoletju. Za “očeta” ashtanga vinyasa joge velja Indijski jogi K. Pattabhi Jois. 

Gre za energičen stil joge, ki gibe povezuje z dihanjem, posamezne poze (asane) pa povezuje tekoča sekvenca gibov (vinyasa).

Poučuje se kot vodena praksa, ko praktikant osvoji zaporedje predpisanih položajev pa se lahko prakticira kot Mysore vadba, kjer vsak praktikant vadi v svojem ritmu.

Praksa je zelo energetska in v telesu ustvari toploto, ki izboljša prekrvavitev, omili bolečine v sklepih, iz telesa odnaša strupe in krepi telo.

5 elementov prakse ashtanga vinyasa joge

Praksa ashtanga vinyasa joge sledi določenim ključnim komponentam, ki sestavljajo prakso.

Dihanje

Pri ashtanga vinyasa jogi dihamo tekoče in enakomerno. To pomeni, da so vdihi enako dolgi kot izdihi. Čeprav se dandanes tekom prakse večinoma prakticira ujjayi dihanje (polglasno dihanje, kjer sami sebe slišimo, kako dihamo), pa ta praksa zgodovinsko ni potrjena.

Asana

Vsaka asana v praksi ashtanga vinyasa joge je del točno določenega zaporedja. 

 

Praksa se najprej začne s pozdravi soncu, sledijo stoječe asane, nato se izvaja ena izmed 6 vnaprej določenih sekvenc, na koncu pa se izvaja zaključna sekvenca. 6 sekvenc je razdeljenih po težavnostnih stopnjah in glede na učinke na telo, in sicer:

  • primarna serija oziroma začetna stopnja (ang. primary series): yoga chikitsa (joga za zdravje oziroma joga terapija)
  • vmesna serija oziroma nadaljevalna stopnja (ang. intermediate series): nadishodana (joga za prečiščenje živčnega sistema)
  • 4 napredne serije (ang. advanced series): sthira bhaga (joga za moč)

Namen prakse asan je povečati moč in vzdržljivost telesa. Še ena posebnost te prakse pa je, da se tradicionalno med samo prakso ne izvaja popravkov oziroma nastavitev položajev.

Drishiti

Drishti je točka, kamor med prakso asan usmerimo svoj pogled. Vsaka asana ima predpisan svoj drishiti, vsega skupaj jih je devet. To so: nos, med obrvmi, popek, palec, dlani, stopala, navzgor, na desno in na levo.

Dihanje, asane in drishti s skupnim imenom imenujemo trishtana, kar v prevodu pomeni “tri mesta pozornosti” oziroma “tri mesta delovanja” in zajemajo tri ravni čiščenja: telo, živčni sistem in um.

Vinyasa

Vinyasa je tekoče zaporedje gibov, ki eno asano povežejo z drugo. Poleg tega se med vinyaso gibi povezujejo z dihom, kar pomeni, da je vsak gib povezan ali z vdihom ali z izdihom.

 

Vinyaso izvajamo po vsaki asani.

Bande

Bande (bandhas) so koncept v jogi, ki ga je najtežje razložiti. Nekateri jih opisujejo kot “ključavnice”, v resnici pa gre za aktivacijo mišic v določenem predelu telesa. 

Poznamo tri glave bande, ki jih uporabljamo tekom prakse ashtanga vinyasa joge:

  • mula bandha, ki se nahaja v presredku,
  • uddyana bandha, ki se nahaja v trebušni votlini,
  • jalandhara bandha, ki se nahaja v grlu.

Nekaj zgodovine

V tridesetih letih 20. stoletja je Tirumalai Krishnamacharya, indijski učitelj joge, ajurvedski zdravilec in učenjak, začel dečke iz vojaške kaste poučevati jogo. Vaje so bile usmerjene v pridobivanje moči in dinamike. 

Krishmanacharyev učenec, Pattabhi Jois, je nato razvil sistem vinyase, povezave diha z gibanjem, in jo povezal s  Krishnamacharyevim zaporedjem asan. V šestdesetih letih 20. stoletja je pričel “zahodnjake” učiti jogo kot obliko telovadbe in jo tako prinesel na Zahod.

Moja izkušnja

Z ashtanga vinyasa jogo sem se srečala v Luksemburgu. Ker sem pred tem prakticirala iyengar jogo, mi je takoj postala všeč zaradi sistematičnega zaporedja položajev, ki smo jih držali dlje časa. 

Kasneje sem v Ljubljani začela obiskovati redne prakse ashtanga vinyase in raziskala tudi vso zgodovinsko in teoretsko ozadje tega stila.

Skozi redno prakso sem prišla do spoznanja, da je ashtanga vinyasa joga orodje, za katerega se sami odločimo, kako in koliko ga bomo uporabili. Lahko prakticiramo vsak dan, lahko le enkrat na teden, lahko izvajamo celotno sekvenco, če smo na tesnem s časom, pa izvedemo le kakšen pozdrav soncu.

Ashtanga vinyasa joga z vsemi svojimi petimi elementi prakse ponuja praktikantu v telesnem smislu nenehen izziv ter možnost za rast in napredek, njen filozofski okvir, katerega se v tem prispevku nisem dotaknila, pa omogoča potopitev v raziskovanje globin sebe ter ponuja odgovor na vprašanje “kdo sem jaz”. 

Ashtanga vinyasa joga je izkušnja. Ne gre za tekmovanje, gre za grajenje lastne discipline. Vsakodnevna praksa s ponovitvami istih asan pa nam pomaga opazovati stanje našega telesa in uma. S tem gradimo samoopazovanje in neobsojajoč odnos. Z opazovanjem in kontrolo diha pa opazujemo in kontroliramo tudi um.

Z jogo sem se prvič srečala leta 2010, leta 2021 pa sem uspešno zaključila učiteljski tečaj joge in jo začela tudi poučevati. Ustvarjam pod imenom Jogalnica, kjer želim ljudem približati jogo ne samo kot telesno vadbo, temveč tudi kot orodje za umiritev misli, za potop vase, za raziskovanje sebe.