Kaj je joga?

Na kaj pomisliš, ko slišiš besedico “joga”?

Dandanes v zahodni družbi v veliki meri najprej pomislimo na neko fizično obliko vadbe, izvajanje fizičnih poz (asan). Če razmišljamo še malo globlje pa morda pomislimo na nekoga, ki v položaju lotusa in zaprtih oči sedi v neki odročni votlini in meditira. 

Asana ali fizični položaj je del joga prakse, ampak v jogi se skriva veliko več. Veliko ljudi začne prakticirati jogo, ker se želijo razgibati in narediti nekaj za svoje telo. V resnici pa je joga zapletena filozofija in bolj teži k raziskovanju našega uma. 

Izvor in nastanek joge

Joga je stara več kot 4000 let. Njeni začetki segajo v obdobje Ved, zbirke besedil, ki predstavlja temelje indijske filozofije in religij.

Beseda joga etimološko izhaja iz besede “yuj”, ki pomeni združiti, povezati se. V tem smislu joga pomeni združitev individualne zavesti z univerzalno zavestjo, oziroma povedano z drugimi besedami uravnoteženje telesa, uma in čustev.

Prvi samostojni tekst o jogi so Joga Sutre avtorja Patanjalija. Gre za spis z navodili za koncentracijo in meditacijo oziroma za opis filozofskega sistema osmerokrake joge (ashtanga joga – sanskrtsko “ashta” pomeni osem “anga” pa ud, krak). Patanjali je v drugi sutri prvega poglavja zapisal, da je joga umirjanje miselnih procesov. 

Štiri poti joge

Glede na hindujska pojmovanja je joga lahko vsaka tehnika, ki jo vztrajno in zbrano gojimo ter s katero napredujemo v višja stanja zavesti. Zaradi tega govorimo o različnih jogah oziroma o različnih poteh joge. 

Po tradiciji ločimo štiri glavne poti joge. To so karma joga (joga nesebičnega delovanja, to pomeni, da za svoja dejanja ne pričakujemo nagrad), gjana ali jnana joga (joga intelektualnega raziskovanja), bhakti joga (joga spontanega delovanja, ta joga vključuje petje manter in molitev) ter raja joga (joga notranje koncentracije, katere osrednji poudarek je meditacija – njena fizična oziroma telesna veja pa je hatha joga, ki je v svetu tudi najbolj poznana, saj s krovnim terminom “joga” dandanes označujemo kar hatha jogo).

Kot že rečeno joga v sebi vsebuje kontekst združitve, zato se te poti joge med seboj ne izključujejo. So v bistvu samo različni načini, s pomočjo katerih se praktikant sprehaja do končnega cilja joge, ki je vedno isti, to je umiritev miselnih procesov. 

Raja joga ali Ashtanga joga

Raja joga ali Ashtanga joga je joga, ki jo je v svojih Sutrah opredelil avtor Patanjali. Gre za klasifikacijo osmih stopenj oziroma korakov ali krakov, skozi katere se poda posameznik na poti do samorealizacije. 

Teh osem krakov so: yama (pravila samodiscipline in etike), niyama (izpolnjevanje dolžnosti), asana (telesni položaj, ki omogoča meditacijo), pranayama (nadzor energije), pratyahara (usmerjanje čutil navznoter), dharana (koncentracija na en predmet), dhyana (meditacija oziroma popolna koncentracija) in samadhi (transcedentalna zavest oziroma združitev z neskončnim/univerzalno zavestjo).

Patanjali torej v Joga Sutrah uporablja izraz asana za sedeč položaj, v katerem se izvaja meditacija. O asani v 46. sutri druge knjige pove, da je asana stabilen in udoben položaj. 

To je edini napotek, ki ga lahko preberemo glede fizičnih položajev v jogi oziroma asan.

Glede na nastanek Joga Suter (zgodnja stoletja našega štetja), to niti ni preseneča, saj je takrat joga pomenila in izgledala čisto drugače kot danes. Osrednji poudarek prakse joge oziroma raja joge je bila namreč meditacija, katere končni cilj je bil samadhi. 

Vsi fizični položaji, ki jih danes izvajamo pod imenom joga, so v jogo prišli relativno pozno, v začetku 20. stoletja.

Kaj je torej joga?

Z zgodovinskega vidika lahko trdimo, da joga označuje katerokoli asketsko tehniko in vsakršno metodo meditacije, zaradi številnih indijskih filozofskih tokov in mističnih gibanj pa so nastale različne interpretacije teh različnih askez.

Goswami Kryananda opisuje jogo kot način za doseganje jasnosti in umirjenosti.

B. K. S. Iyengar jogo pojasnjuje kot starodavno umetnost, ki se opira na subtilno znanost o telesu, umu in duši. Pravi, da redna praksa joge praktikanta sčasoma privede v občutek miru in povezanosti z njegovo okolico.

Vivekananda trdi, da je joga starodavni sistem filozofije, načina življenja in tehnik, ki zajema celega človeka, telo, vitalnost, um in čustva, modrost, etiko in višjo kvaliteto razmerij ter realizacijo duhovne realnosti vsakega izmed nas.

Jurij Zalokar pa pravi, da joga ni niti znanost niti filozofija ali religija, temveč do podrobnosti dognano urjenje osebnosti.

Tako vidimo, da jogo lahko razlagamo in definiramo na različne načine, saj je za dognanje le-te potrebna osebna izkušnja. To pa lahko pridobiš samo z redno prakso. 

 

Želim ti obilo užitkov v raziskovanju, kaj je zate joga.

Z jogo sem se prvič srečala leta 2010, leta 2021 pa sem uspešno zaključila učiteljski tečaj joge in jo začela tudi poučevati. Ustvarjam pod imenom Jogalnica, kjer želim ljudem približati jogo ne samo kot telesno vadbo, temveč tudi kot orodje za umiritev misli, za potop vase, za raziskovanje sebe.