Korak po koraku razloženih 8 stopenj joge

To, kar v zahodnem svetu poznamo pod imenom joga, je le majhen del le-te. Ponavadi imamo v mislih fizično prakso, ki vsebuje različne položaje telesa. Temu pravimo joga. In prav imamo, vendar je fizična praksa asan le majhen del vsega, kar joga je. 

Joga je ena najbolj praktičnih indijskih filozofij in tradicionalni jogijski teksti jo delijo na osem delov. Od tukaj tudi poimenovanje ashtanga joga (ashta=osem, tanga=ud/del). Poglejmo si teh osem delov.

1. Jame

​Prvi del joge so yame. To so družbene omejitve in etične vrednote, ki jih moramo nenehno razvijati. Pravijo, da se brez teh naš um izgublja v željah in skrbeh. Te vrednote so nenasilje, resnicoljubje, ne-kraja, vzdržnost in življenje posvečeno zavedanju Bitja ter ne-posedovanje več dobrin, kot jih potrebujemo. Precej podobno našemu Svetemu pismu, bi lahko rekli. Globlje v omenjene vrednotah se bomo podali kdaj drugič, bistvo pa torej je – bodi dober človek. Takrat, ko te nihče ne vidi. To je joga. To je pogoj, da se je sploh smiselno začeti ukvarjati z ostalimi stopnjami.

2. Nijame

Drugi del so niyame. So dolžnosti in navade, ki prinašajo zdravo življenje, čistost uma, srečo ter duhovni razvoj. Sem spadajo: čistost fizičnega mentalnega ter čustvenega telesa, navsezadnje pa tudi prostora ter hrane in vode, ki jo uživamo. Zadovoljstvo s tem kar imamo. Skromnost. Vztrajnost pri duhovni praksi. Poglabljanje vase, študij in kontemplacija.

 

Prvi dve stopnji moramo predvsem živeti. Jih ne le poznati v teoriji, ampak jih poosebljati v vsakem trenutku. Šele nato sledi fizična praksa.

3. Asane

Asane. Najbolj znan del joge, jogijski položaji torej. Asana je definirana kot stabilen položaj, ki omogoča meditacijo. Tisočletja nazaj, ko se je joga začela razvijati je bila pomembna le ena asana – suhkasana. To je sedeč položaj za meditacijo. Cilj fizične prakse je ravno to: pripraviti telo, da lahko dalj časa zdrži v položaju za meditacijo.

4. Pranajama

Četrta stopnja je pranayama, kar pomeni kontrola vitalne življenjske energije – prane. Na prano lahko vplivamo z zavestnim dihanjem, zato pod tem pojmom razumemo tudi širok nabor dihalnih tehnik, ki se izvajajo na urah joge.

 

In ja, stopnje si sledijo v tem zaporedju. Torej je priporočljivo, da najprej obvladamo fizične položaje telesa, preden se lotimo dihalnih tehnik, sicer nam te lahko prej škodujejo kot koristijo. Pomikamo se od grobe materije proti subtilni.

5. Pratjahara

Pranayami sledi pratyahara, kar pomeni odmik čutil v notranjost. Skozi pet čutil (vid, vonj, okus, dotik in sluh) izgubljamo prano. Ko tok pozornosti preusmerimo navznoter, se od zaznavanja zunanjega sveta pomaknemo v notranjost svojega uma in opazujemo njegovo delovanje.

6. Dharana

Stopnjo višje je dharana. V prevodu to pomeni koncentracija uma na eno točko. Na dih, na primer. Ali na del telesa, mantro, zahajajoče sonce, list na drevesu, you name it … tehnik koncentracije je malo morje. Zakaj bi to prakticirali? Neprekinjen tok naše pozornosti vodi v meditacijo, zato.

 

In tukaj ne morem mimo besede meditacija, ki je v zahodnem svetu postala skorajda buzzword za prakse, ki meditacija sploh niso. Meditacija ni glagol, ni nekaj kar greš delati. Meditacija ne more biti vodena. Opazovanje diha ni meditacija. Vizualizacija je nekaj popolnoma drugega kot meditacija. In če se zdaj sprašuješ, kaj za vraga sploh meditacija je, tukaj je odgovor:

7. Dhjana

Meditacija ali dhyana v sanskrtu pomeni enosmerni tok pozornosti. Je posledica prejšnje stopnje, prakse koncentracije. Ko se dovolj dolgo koncentriramo na izbrano točko se meditacija zgodi. Sama od sebe. Je droben trenutek, ki se ti zgodi, ko delaš nekaj, kar te zares prevzame. Kadar izgubiš občutek za čas, pozabiš kdo si in se popolnoma zliješ z dogajanjem v katerem si. Lahko se ti zgodi, ko se dovolj časa koncentriraš na svoj dih, ja. Lahko pa se ti zgodi, ko se voziš po avtocesti in poslušaš svoj najljubši komad in te preplavi hvaležnost za dani trenutek. Lahko se ti zgodi, ko pripravljaš jutranjo kavo ali zapreš oči pod tušem in občutiš vsako kapljico, ki se ti dotakne kože. Stanje meditacije si lahko predstavljaš kot metulja, ki te obletava in se morda za trenutek ustavi na tvoji dlani. Morda obstoji kakšno sekundo ali pa se te je le bežno dotaknil – prehitro, da bi tvoje oči ujele prizor, pa nekje globoko v sebi veš, da se je zgodilo. 

Te trenutke bolj ali manj pogosto doživljamo vsi. Namen takozvane meditacije, kjer sediš in v resnici uriš svojo koncentracijo, je to, da z redno prakso večkrat doživiš ta občutek zlitja. Kjer samo si.

8. Samadhi

Dovolj dolgo, neprekinjeno vzdrževanje meditativnega stanja, vodi v samadhi. Razsvetljenje. Še en buzzword. Jogijski teksti navajajo, da se zgodi, ko človek uspe 12 sekund ostati v meditaciji. Je stanje onkraj uma, ki ga je težko opisati z besedami. Verjetno se pa tisti, ki so ga doživeli, niti ne bi trudili prevesti izkušnje v besede.

Kako boš mravlji razložil občutek, ko se ljubljeni osebi raztopiš v objem? 

Moje ime je Špela. Z jogo sem se prvič srečala leta 2015. Zadnjih nekaj let se izobražujem na področju joge in ajurvede, na vadbah, ki jih vodim, pa prepletam znanje obeh. Ljudem želim približati jogo kot nekaj preprostega, dostopnega in uporabnega ter jih opremiti z orodji za samostojno raziskovanje svojega bistva.