Joga in gibljivost
Velikokrat slišim komentarje, kot so: “Nisem dovolj gibljiv/-a, da bi delal/-a jogo.”
Gibljivost ne odraža kvalitete naše prakse. Da bi prakticirali jogo, nam ni treba biti profesionalni plesalec/-ka ali gimnastičar/-ka. Tudi sama se ne štejem med nadpovprečno gibljive posameznike, noge ne spravim za glavo in obstaja več asan, ki jih ne morem narediti kot tistih, ki jih lahko.
Učitelj joge Mark Stephens, ki je specializiran za joga terapijo, poudarja, da je globina asane manj pomembna od znanja, kako k njej pristopiti z osebnega vidika vsakega posameznika. Dober učitelj bo torej asane prilagodil, zato gibljivost ali negibljivost za samo prakso joge ni toliko pomembna.
Kaj sploh je gibljivost?
Tako kot je vsak posameznik edinstven, je tudi vsako telo edinstveno in njegova zmožnost gibanja je posledica dveh stvari:
1) anatomske oblikovanosti telesa
Anatomska oblikovanost sklepa določa mejo njegove gibljivosti. Na primer, oblika naše medenice določa “odprtost” naših kolkov. Naša medenica je s stegnenico povezana preko sklepne jamice, v katero se prilega glava stegnenice. Če se torej glava stegnenice stika s sklepno jamico medenice pod takšnim kotom, da ne omogoča dovolj rotacije v kolčnem sklepu, potem ob še tako redni praksi, “špage” ne bomo naredili.
Podobno, oblika naših vretenc določa “globino” našega zaklona. Vsak izmed nas ima različno oblikovano hrbtenico, kar vključuje tako število ledvenih vretenc (ki lahko variira od 4 do 6) in naravno upognjenost ledvenega dela, tako imenovana lordozna krivulja, ki lahko variira od 29 do 69 stopinj. Naše hrbtenice pa se lahko razlikujejo tudi po obliki in številu izrastkov na njej (tako imenovani trnasti odrastki). Če so ti krajši, bolj ravni in postavljeni bolj horizontalno, je med njimi več prostora in bo naš zaklon lahko globlji, kot če so daljši, širši in z manj prostora med njimi, kar bo posledično pomenilo, da bo naš zaklon manj “globok”.
2) gibljivosti oziroma zakrčenosti mišic, kar je posledica življenjskega sloga
Kosti in sklepi se sami po sebi ne premikajo, za to potrebujemo mišice. Mišice potekajo preko sklepov, kar jim daje sposobnost krčenja in raztezanja.
Vsako telo se odziva na zunanji stimulus. Mišica bo postala dobra pri delanju točno tistega, kar dela najpogosteje. Gibljivost oziroma zakrčenost je torej odvisna od tega, kaj v življenju počnemo. Če cele dneve sedimo, se bo telo prilagodilo na sedenje. Pri sedenju so naši boki in kolena v stalni fleksiji. Mišica psoas, ki poteka po sprednji strani bokov, se bo zaradi tega vedno bolj krajšala oziroma krčila, prav tako se bodo vedno bolj krajšale oziroma krčile zadnje stegenske mišice, velika zadnjična mišica pa se bo prekomerno pasivno raztezala. Mišice se bodo na takšno “obliko” sčasoma “navadile”, saj bodo mislile, da je to njihovo naravno stanje, in bodo izgubile zmožnost vrnitve v njihovo naravno nevtralno lego.
Nasprotno, če vsak dan vadim predklon, bo moje telo lahko šlo globlje v predklon. Gibljivost se torej da do neke mere “natrenirati”.
Zaključek
Prakse joge ne smemo enačiti s prekomerno gibljivostjo. Zato nikoli nikomur ne rečem, da joga ni zanj/zanjo, ker ni dovolj gibljiv/-a. S primernimi pripomočki in primernimi nastavitvami se da vsako asano narediti dostopno vsakemu telesu.
Ob redni praksi joge bomo z raztegovanjem v asanah tudi hitro videli napredek oziroma izboljšanje naše gibljivosti. Mišice imajo namreč sposobnost, da se hitro raztegnejo. Na žalost imajo tudi sposobnost, da se hitro vrnejo v prejšnje stanje. Zato, če nekaj dni ne vadimo, takoj začutimo, da smo izgubili nekaj fleksibilnosti.
Pomembno pa je, da se ves čas prakse joge zavedamo, da zaradi same anatomske oblikovanosti naših sklepov, nekaterih gibov ne bomo mogli nikoli izvesti.
Naj zaključim z mislijo, da joga lahko do neke mera izboljša gibljivost, vedar sama po sebi nima veliko opraviti z gibljivostjo, saj ne obstaja prava ali neprava asana. Mogoče obstaja le končna različica asane, vendar naj ta ne bo naš glavni cilj. Poanta je v poti.
Tjaša Bobek
Z jogo sem se prvič srečala leta 2010, leta 2021 pa sem uspešno zaključila učiteljski tečaj joge in jo začela tudi poučevati. Ustvarjam pod imenom Jogalnica, kjer želim ljudem približati jogo ne samo kot telesno vadbo, temveč tudi kot orodje za umiritev misli, za potop vase, za raziskovanje sebe.
Comment (1)
Comments are closed.
Pingback: Prvič na jogo. Kaj moraš vedeti? - Monomi