Ključ do razumevanja Ashtanga joge

Ko je Ashtanga joga prišla iz Indije na Zahod, je postala zelo popularna. Prakticirali so jo vsi, od Madonne, Stinga do Gwyneth Paltrow, Michelle Williams, in Roberta Donwneya Jr.

Dandanes temu več ni tako. Vinyasa in flow ure joge lahko najdemo praktično povsod in pogosto so nabite do zadnjega kotička. Ponudba Ashtange pa je veliko manjša in skoraj se ti ne more zgoditi, da na uri ne dobiš prostega mesta.

Zakaj? Ashtanga ima sloves, da je težek stil joge.

Dajmo se tukaj za trenutek ustaviti in premislimo, kaj je lahko pri Ashtanga jogi težko. Fizično je Ashtanga lahko zahtevna, ker telo ni navajeno na položaje. Toda položaje si lahko v jogi vedno prilagodimo na svoje telo. O tem sem pisala v enem svojih prejšnjih prispevkov Joga in gibljivost. Fizično je Ashtanga lahko zahtevna tudi, ker nimamo dovolj kondicije, da bi prišli skozi celo sekvenco (opomba: trajanje izvajanje celotne primarne oziroma osnovne sekvence je približno 90 minut). Ampak tudi to si lahko prilagodimo, skrajšamo, vmes počivamo. V tem je Ashtanga podobna vsem drugim stilom joge.

V čem je torej drugačna? Odgovor je, da je drugačna v tem, ker je bolj zahtevna za naš um.

V današnjem svetu smo naučeni, da izbiramo lažje poti. Ashtanga pot je zahtevnejša pot. Je pot, na kateri napredujemo počasi, pot, na kateri počasi in z vztrajnostjo mehčamo naše telo in naš um.

In ker verjamem, da vsaka stvar, ki je ne razumemo in v njej ne vidimo smisla, za nas v neki meri predstavlja nevarnost in se je bojimo, ti bom v nadaljevanju prispevka predstavila tri ključne točke za razumevanje sistema Ashtanga joge.

Dih

Pravilno dihanje je ključno za prakso ashtanga joge in eden izmed razlogov, zakaj lahko ashtanga jogo razumemo kot “težko”. Idealno gledano, med prakso ashtanga joge dihamo enakomerno, to pomeni, da je dolžina vdiha enako dolga dolžini izdiha. Vendar je v današnjem svetu, polnem stresa, težko ohranjati miren in tekoč dih. Ashtanga joga nas uči, kako se osredotočiti na dih in kako ga “izboljšati”. Lahko se osredotočimo na prostor med vdihom in izdihom. Lahko se osredotočimo na zaključek diha. Lahko se osredotočimo na povezavo diha z gibom. Lahko se osredotočimo na tok diha v posamezni asani. Dih nam je med prakso lahko vedno v izziv in vodnik na poti do globljega razumevanja sebe in svoje prakse.

Sekvenca

Ashtanga jogo sestavlja šest sekvenc s predpisanimi točkami pogleda (drishti) in trajanjem (5 dihov). Razlogi za to, da so sekvence določene vnaprej, so sledeči:

ne moreš izpuščati položajev, ki jih ne maraš;
učitelj ne more izpuščati položajev, ki jih on ne mara;
prakso joge doživljaš bolj notranje, saj se ti ni treba ukvarjati s tem, kateri položaj bo naslednji, ter ali pravilno vidiš in slišiš učitelja, ki vodi;
sekvenco si sčasoma zapomniš in jo znaš na pamet, kar vodi k večji samostojnosti v praksi joge (lahko jo vadiš kadarkoli in kjerkoli);
zadrževanje položaja za določen čas (5 dihov) ti omogoča, da v njem najdeš nirodhah (mirnost, notranji mir) – najprej na telesni ravni, v nogah, v rokah, nato pa še v umu.

Doslednost in disciplina (tapas)

Ashtanga jogo se (idealno in tradicionalno) prakticira 6 dni na teden. Prednosti takšne redne prakse so naslednje:

gradi disciplino in odgovornost;
omogoča, da lažje vidiš svoj napredek;
da ti dolgoročen pogled na svojo prakso;
gre za tvojo zavezo k preobrazbi;
s ponovitvami in tem, ko ugotoviš, da noben dan tvoja praksa ni enaka, se učiš, da si ti tisti, ki se spreminjaš, ne praksa.

Upam, da sem ti s tem zapisom in opisom ozadja Ashtanga joge, za katerega razlago na urah prepogosto zmanjka časa, vsaj malo približala sistem Ashtanga joge, ki je zame fascinanten in učinkovit sistem, ki mi daje orodja za samo-prakso doma in za spremljanje lastnega napredka tako v joga praksi kot v življenju.

Prispevek bom zaključila s citatom Pattabhija Joisa, ustanovitelja in očeta Ashtanga joge:

“Practice and all is coming.”

Zapisi