Indijski pregovor pravi, da jogi ne šteje svojega življenja po številu let, ki jih živi, temveč po številu vdihov, ki jih naredi. Večina ljudi dandanes namreč diha “preveč” in prehitro, kar lahko vpliva na naše zdravstveno stanje in počutje. 

O jogijskem dihanju ali pranayami

Pranayama v širšem pomenu besede pomeni nadzor nad življenjsko energijo (yama = nadzor, kontrola, prana = življenjska energija), ki jo v telo sprejemamo preko hrane in pijače ter sončne energije, pa tudi preko dihanja. Pranayama v ožjem pomenu besede torej pomeni dihalno tehniko oziroma nadzor nad dihom. 

Dihanje je del somatskega živčnega sistema, saj ga nadzorujejo mišice. Večino časa dihamo avtomatsko in o tem, da moramo vdihniti in izdihniti niti ne rabimo razmišljati. Lahko pa ga zavedno spremenimo in s tem nadzorujemo. To je posebnost naših teles in edini način, ko lahko dostopamo do avtonomnega živčnega sistema, ki ga drugače ne moremo zavedno nadzorovati. 

CO₂ ni naš sovražnik

Dihanje je pomembno, ker naše telo oskrbuje s kisikom. Naš način dihanja vpliva na vsebnost kisika (O₂) in ogljikovega dioksida (CO₂) v krvi. 

Problem nastane, saj običajno zaradi različnih razlogov (stres, zakrčenost mišic), dihamo “preveč”, s tem pa, kot morda zmotno mislimo, ne povečujemo samo količine O₂ v telesu, ampak posledično tudi zmanjšujemo količino CO₂. CO₂ pa je za nas prav tako pomemben kot O₂.

CO₂ je zelo pomemben plin, ki je ključen za izmenjavo plinov v naših celicah. Brez prisotnosti CO₂ v celici se namreč O₂ ne more prenesti iz rdečih krvničk in vstopiti v celice. To imenujemo Bohrov učinek.

Upočasnjevanje dihalnega ritma

S podaljševanjem vdiha in izdiha in z zadrževanjem diha, torej s tem, da dihamo “manj”, količino CO₂ v telesu povečamo. Poleg tega, da je to zelo dobro za prenos kisika v celice, kar sem opisala zgoraj, ima tudi številne druge pozitivne učinke. 

Z umirjanjem in upočasnjevanjem diha, bomo ohranjali živčni sistem v parasimpatetičnemu načinu delovanja in posledično se bomo počutili bolj sproščeni in lahko bomo tolerirali večje količine stresa iz zunanjega okolja. Naš srčni utrip in krvi pritisk se bosta znižala. Pretok krvi v možgane se bo povečal, prav tako se bo povečal pretok O₂ v pljuča, O₂ bo lažje vstopal v celice in presnova glukoze se bo izboljšala, kar bomo občutili kot več energije in bolj umirjen um. 

Ali dihaš preveč?

Sedaj te vabim, da narediš dihalni test, s katerim si izmeriš količino CO2 v telesu in ugotoviš, ali s svojim načinom dihanja negativno vplivaš na svoje zdravje.

Test narediš tako:

• najprej vdihneš normalno skozi nos in izdihneš normalno skozi nos
• nato dih zadržimo in si štejemo oziroma štopamo sekunde

Rezultati:*

• 40-60s > zdravo dihanje, odlična fizična pripravljenost
• 20-40s > rahlo zmanjšana učinkovitost dihanja in fizična pripravljenost, možna dovzetnost za bolezni v prihodnosti
• 10-20s > slaba učinkovitost dihanja in fizična pripravljenost
• pod 10s > resne težave z dihanjem, nizka fizična pripravljenost, morebitne kronične bolezni in težave

(vir: Simon Borg Olivier)

*opozorilo: rezultat testa ni zdravniški nasvet in poteka na lastno odgovornost, če imate kakršnekoli zdravstvene težave, se posvetujte z zdravnikom

Zaključek

Povprečen zdrav odrasli človek naredi 12 do 18 dihov na minuto. Že v Patanjalijevih joga sutrah zasledimo napotek, da je treba dihalni ritem čim bolj upočasniti. 

Zgoraj smo videli, da nam lahko pravilno dihanje in podaljševanje dihov (da torej naredimo manj dihov na minuto) prinese številne pozitivne učinke in dobrobiti. 

S pravilnim dihanjem in zavestnim vplivom na dih lahko vplivamo na naše počutje. Pravilna izvedba dihalnih tehnik lahko prebudi in uravnovesi našo energijo, umiri naša čustva, zbistri misli in podpira naše splošno zdravstveno stanje in dobro počutje. Poskusite.