Hoja po pesku

Kaj je tvoja dharma?

Med pregledovanjem starih fotografij sem naletela na spodnjo fotografijo. 12 letna Sara v meditacijskem položaju. Seveda sem se takrat le delala norca iz tega, saj nisem vedela kaj meditacija sploh je. Me pa ta fotografija opominja na to, da nikoli ne vemo kako se bo naše življenje izteklo. V kakšno smer bo šlo, kakšne odločitve bomo sprejemali in kam nas bojo te odločitve pripeljale.

Sara Stankovič kot otrok

Sama sem vedno bila planerka, vedno sem imela načrte in sanje za prihodnost, a naj ti povem skrivnost. Kjer sem zdaj, ni bilo nikoli v mojih načrtih ali sanjah. Kar je ugotovitev, ki me je kar butnila v glavo. Lahko načrtujemo in sanjamo o stvareh, ki nas navdušujejo, a vedeti moramo, da se naše sanje, kaj nam je všeč, kaj nam ni všeč, prioritete spreminjajo z leti. Spreminjajo se z znanjem, ki ga pridobimo skozi življenje in kmalu lahko ugotovimo, da nam sanje, ki smo se jih oklepali tako dolgo, sploh niso več v interesu. A jih je težko spustit, dolgo let smo delali na tem, da jih uresničimo in je res težko začet znova. To se je zgodilo meni. Prihodnost, ki sem jo videla tako čisto, nisem želela več izpolnit, a sem še vedno delala na njej, ker me je bilo strah spustit to, kar sem tako dobro poznala. In takrat sem začela z jogo. Samo kot vadbo. Ne pretežko, dovolj, da sem se nežno premaknila. Začela sem jo delati večkrat na teden preko YouTuba. Čez 1 leto mi domača vadba ni bila dovolj in sem šla na svojo prvo skupinsko vadbo. Čez nekaj let sem se prijavila na svoj prvi učiteljski tečaj joge. Leto po tem sem začela voditi jogo pod imenom Talvi Joga.

Nič od tega ni bilo v mojem načrtu. A bilo je prav. Moje telo in um sta dosegla mir. In tako sem vedela, da sem našla nekaj kar sploh nisem vedela, da iščem. Tisto, kar me osrečuje. Tisto, kar želim delat v svojem življenju. Tisto, kar delim s svetom. Tisto, za kar sem postavljena na ta svet. V jogijski filozofiji se temu reče “Dharma” – pomen svojega življenja. Nekateri ga najdejo v mladih letih in se nikoli ne spremeni. Nekateri mislimo, da vemo kaj je naša Dharma, a se izkaže, da to ni bilo to. Nekateri jo lahko iščejo celo življenje. Je to slabo? Ne. Odvisno od tega, koliko ti je to pomembno. Iskanje Dharme je lahko popolna avantura skozi različne dogodivščine in preizkušanja.

Meni ni bilo nikoli pomembno vedeti smisla svojega življenja. Vedno sem želela le srečo. A nikoli nisem vedela, kakšen notranji mir lahko dosežem, ko jo najdem. Zdaj vem. 12 letna Sara niti vedela ni, da je to, iz česa se norčuje, njena pot. Oprosti mi, ampak nimam nekega nauka na koncu te zgodbe, le deliti sem jo hotela s tabo, ob pogledu na to fotografijo. Pustim te le s tem vprašanjem. Kaj je tvoja dharma?

Sem Sara. Kraševka, ki obiskuje različne primorske kraje in s tamkajšnjimi vaščani deli svoje znanje joge. Na svoji jogijski poti sem opazila, koliko pozitivnih koristi, tako fizičnih kot mentalnih, joga prinese v tvoje življenje in sem to želela deliti z drugimi.