Čustva in telo

Čustva sama po sebi niso ne dobra ne slaba. Predznak jim pripišemo mi – z umom.

Žalost in jeza, ki pogosto veljata za najbolj rušilni čustvi, nas lahko obogatita in opolnomočita, če se ju lotimo na pravi način. Eden od načinov je skozi jogijske asane in odzivanje telesa. Namen ni, da bi doživljali le pozitivna čustva, temveč celoten spekter občutkov, ki jih naše telo premore. Ključno je, kakšen odnos imamo do njih. Ko smo čustveno uravnovešeni, močna čustva (strah, jezo, sram, žalost) opazimo in se nanje odzovemo. Vprašanje pa ostaja: znamo sami s sabo govoriti kot mati z otrokom v sebi – ga sprejeti in pomiriti?

Ujeta čustva v telesu

Kadar smo jezni, prestrašeni ali pod stresom, pogosto nezavedno stisnemo čeljust in zapestji. Zaradi zakrčenosti se čustvo lahko ujame v roke.

Podobno se odzovejo tudi kolki. Ob odzivu “fight or flight” se refleksno sklonimo naprej, zgornji del telesa se zaokroži, kot da bi želeli zaščititi trup. Otroci v jezi ali žalosti pogosto sedejo v klobčič in jokajo. Odrasli naredimo isto, le da večinoma tiho in na varnem. Ne glede na resnost situacije se aktivirajo fleksorji kolkov, kolena se pomaknejo proti trupu in mišice se zakrčijo. Če napetosti ne sprostimo, ostane v telesu ne le mišični krč, temveč tudi čustveni zapis. Ko se kolki zakrčijo, možgani sprostijo kemični koktejl, ki informira živčni sistem – čustvo se tako dobesedno ujame v kolkih.

Sproščanje čustev skozi gibanje

Ko se v jogi osredotočamo na asane, ki odpirajo kolke, lahko sprostimo tako fizično kot čustveno napetost. To prinese razbremenitev hrbtenici, večjo gibljivost in boljše počutje. Raztegovanje mišic kolkov pogosto sproži proces, v katerem čustva in spomini pridejo na površje. Jok, ki se lahko pojavi, je naraven način, da telo odloži nakopičeno breme.

Veliko učiteljev joge poudarja, da je njen namen prav to – da se naučimo biti udobni v neudobju. Če se s čustvi soočimo z nežnostjo, prisotnostjo in sprejemanjem, prednosti močno odtehtajo kratkotrajno nelagodje.

Povezava čustev in organov

Ledvica: strah, stres, utrujenost, negotovost, osamljenost, pomanjkanje volje

Jetra: jeza, zamera, ljubosumje

Pljuča: žalost, depresija, anksioznost

Srce (duša): veselje, aroganca, obup

Vranica: skrb, pretirano razmišljanje, napet um

Prostor za sproščanje

Cilj joge je ustvariti varen prostor, kjer lahko začutimo celoten razpon čustev in jih skozi gibanje telesa postopoma sproščamo. Tako razbremenimo živčni sistem in ustvarimo več notranje svobode.

Največ napetosti zaradi travm in potlačenih čustev se zapiše v mišično ovojnico – fascijo. To lahko vodi v telesno zakrčenost in kronične bolečine. Prav zato je redno gibanje, povezano z zavedanjem, eden najučinkovitejših načinov za dolgotrajno sproščanje in celjenje.