Joga asane: ravnovesje med estetiko in funkcionalnostjo za zdravo prakso
Preveč energije se vlaga v to, da bi bili v asanah videti popolni. Estetsko privlačni. A to ima svojo ceno.
Zakaj izvajamo asane?
Razlogi za izvajanje telesnih joga poz so seveda različni, a verjetno danes večina ljudi hodi na klase joge, da bi se počutili bolje, se malo raztegnili, morda sprostili. Tisti, ki jim je disciplina joge blizu, ker želijo spoznati naravo sebe, pogosto ne izvajajo asan, ki bi jih prinesle blizu trenutne meje telesne sposobnosti. Zato je seveda verjetnost, da se bodo med prakso joge poškodovali neprimerno manjša kot pri tistih, ki skozi vadbo asan iščejo estetiko izvedbe položaja in iščejo napredek v globini izvedbe položaja.
Koliko gibljivosti in moči dejansko potrebujemo?
Toliko, da brez težav počnemo to, kar vsak dan počnemo. Oziroma malenkost več. Povprečen smrtnik ne potrebuje noro gibljivega telesa. Tudi večina športnikov ne potrebuje ekstremno gibljivega telesa. Lahko bi rekli, da ekstremno gibljivost potrebujejo baletniki, gimnastiki … a tudi za njih velja, da če gibljivost ne bo podprta z močjo, bo slej ali prej prišlo do poškodbe. Ekstremna uporaba telesa najbrž ne prinaša dolge funkcionalnosti.
Če pogosto izvajamo asane (3 ali večkrat tedensko) je smiselno, da je izvedba asan podprta z močjo in da ne izvajamo amplitud, ki bi sklepe postavljale v anatomsko nesmiselno postavitev. Tkiva okrog sklepa imajo jasen namen. Ligamenti držijo sklep skupaj, mišice skrbijo za to, da ima sklep svojo fukcionalnost giba, tetive pripenjajo mišičje na kosti. Sklepna ovojnica, sinovialna tekočina… ničesar na telesu ni, kar ne bi služilo svojemu namenu. Telo bo odlično funkcioniralo, če bo njegova uporaba taka, da bodo vsa tkiva lahko opravljala svoje naloge. In sklepi… če ima avtomobil “luft v končnikih”, jih nemudoma zamenjamo. Kako pogosto so take menjave potrebne? Odvisno od načina vožnje.
Če želimo telo ohraniti brez resnih posegov vanj, bo torej smiselno izbrati uporabo, ki bo kar najmanj destruktivna.
Zato se sprašujem, zakaj fascinacija z ekstremnimi položaji? Zakaj želja učiteljev, da bi iz svojega klasa naredili gimnastično telovadbo za neprofesionalce?
Ali ni bolj smiselno ljudem ponuditi gibanje v okviru, ki ga njihovo telo zmore?
Ali smo res podlegli instant kulturi in kultu estetike do te mere, da potrebujemo identifikacijo s popolnim telesom?
Robert Hönn
Vse, kar podajam, je plod osebnih raziskovanj skozi veščine joge, aikida, taijiquana, plesnega eksperimentiranja. In verjetno vsega, kar sem do danes počel. Ljubil. Sovražil. Vsega, kar me je privlačilo. Odbijalo. Ne morem se izogniti osebni izkušnji interpretiranja pridobljenega znanja. Zato ti bom pogosto ponudil vprašanja. Odgovore na njih pa moraš poiskati sam-a.
